-
1 bound
past tense, past participle; = bind* * *I [baund]nounmeja; omejitevto keep within bounds — ohraniti pravo mero; ne pretiravatiout of bounds — zunaj dopustne meje; vstop prepovedanII [baund]transitive verbomejiti, omejevati, mejiti, mejo postavljati, mejo določitiIII [baund]intransitive verb (od)skočiti, skakati; odbiti, odbijati seIV [baund]nounposkakovanje, skok; poetically močan srčni utripby leaps and bounds — skokovito, zelo hitro, nagloto take s.th. at the bound — izrabiti ugodno priložnostV [baund]preterite & past participleod bindbound up with s.o. — navezan na kogaI'm ( —ali I will be) bound — gotovo bom, jamčim za tobound to s.o. for s.th. — hvaležen komu za kajVI [baund]adjectivepripravljen na odhod, ( for) namenjen kamthe ship is bound for London — ladja potuje v London, njen cilj je Londonwhere are you bound for? — kam greš (greste)? -
2 thank
[Ɵæŋk] 1. verb(to express appreciation or gratitude to (someone) for a favour, service, gift etc: He thanked me for the present; She thanked him for inviting her.) zahvaliti se- thankful- thankfully
- thankfulness
- thankless
- thanklessly
- thanklessness
- thanks 2. interjection(thank you: Thanks (very much) for your present; Thanks a lot!; No, thanks; Yes, thanks.) hvala- Thanksgiving
- thanks to
- thank you* * *I [mæŋk]noun(samo plural) zahvala, hvala, zahvaljevanjethanks! — hvala!many thanks, thanks very much! — hvala lepa!please accept my thanks — sprejmite, prosim, mojo zahvalosmall thanks to you, I succeeded — brez tvoje pomoči mi je uspelosmall thanks I got for it! — slabo zahvalo sem dobil za to!;II [mæŋk]transitive verbzahvaliti seto thank s.o. for s.th. — zahvaliti se komu za kaj(I) thank you! — hvala!no, thank you! — ne, hvala!(yes), thank you! — (da), prosim!thank you for nothing — (ironično) se najlepše zahvaljujem; hvala vam tudi za to, bom že brez vas!I will thank you to leave that to me — bil bi vam hvaležen, če bi to prepustili meniyour tea, sir, thank you — vaš čaj, gospod, prosim! -
3 yield
[ji:ld] 1. verb1) (to give up; to surrender: He yielded to the other man's arguments; He yielded all his possessions to the state.) vdati se; odstopiti2) (to give way to force or pressure: At last the door yielded.) popustiti3) (to produce naturally, grow etc: How much milk does that herd of cattle yield?) proizvajati2. noun(the amount produced by natural means: the annual yield of wheat.) pridelek* * *I [ji:ld]noundonos, obrodek, pridelek; plod, proizvod; dohodek, dobiček, korist; popuščanje, umikanje; kovinska vsebina (rude)yield point stress (strength) — meja prožnosti, elastičnostiII [ji:ld]transitive verbdonašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. — komu kaj); (redko) uvideti, priznatito yield 10% — donašati 10%to yield assistance — da(ja)ti, nuditi pomočto yield a city, a fortress — predati mesto, trdnjavoto yield a profit commerce prinesti dobičekto yield s.th. to be done — dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)to yield s.o. thanks — biti komu hvaležento yield precedence to s.o. — dati komu prednostto yield the palm (to s.o.) — priznati se poraženega (od koga)yield right of way! — dajte prednost (v cestnem prometu)to yield a place to s.o. — odstopiti, narediti prostor komuto yield up the breath (ghost, life) — izdihniti (dušo), umreti; intransitive verb donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v); zaostajati (to za)to yield well, poorly — dobro, slabo obroditito yield to superior forces — vdati se, ukloniti se premoči -
4 oblige
1) (to force to do something: She was obliged to go; The police obliged him to leave.) prisiliti2) (to do (someone) a favour or service: Could you oblige me by carrying this, please?) ustreči•- obligatory
- obligatorily
- obliging
- obligingly* * *[əbláidž]transitive verbprisiliti; juridically obvezati (to), naložiti (delo); ustreči ( with s, z); biti zaželento oblige o.s. — obvezati seto be obliged to (do s.th.) — morati (kaj narediti)to be obliged to s.o. for s.th. — biti komu hvaležen za kajmuch obliged! — najlepša hvala! -
5 reciprocate
[risíprəkeit]1.transitive verbizmenjati, dati in za to dobiti; vračati (čustva itd.), (po)vrniti (z enakim); nadomestiti, nadoknaditi komu kaj;2.intransitive verb technicalpremikati se sem in tja, izmenično delovati; izmenjavati se; ustrezati si; biti hvaležen, oddolžiti se za izkazano dobroto, revanširati se ( for za, with s čim)to reciprocate a blow — vrniti dobljeni udarec, revanširati se ( with s čim)
См. также в других словарях:
védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mísel — sli [ǝu̯] ž (ȋ) 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel 2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokázati — tudi pokazáti kážem dov. (á á á) 1. narediti tako, da kdo lahko kaj vidi, pogleda: pokazati kupcu blago; pokaži, kaj si prinesel / pokazati pismo prijateljici / pokažite dokumente, potne liste / pokazati komu mesto, stanovanje razkazati / ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srcé — á s, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi sŕce; kot nagovor tudi sŕce (ẹ̑; ȓ) 1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah: srce bije, utripa; med boleznijo mu je opešalo srce; srce udari približno 70 krat na minuto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iztŕgati — am stil. tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem spraviti iz česa: iztrgati list iz bloka // ekspr. ločiti, vzeti del teksta iz celote: iztrgati posamezne stavke iz razprave / iztrgati posamezne misli; iztrgati prizor iz zgodbe 2. s sunkovitim potegom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
náuk — a [nau̯k] m (á) 1. s prilastkom sistem spoznanj o kakem pojavu, predmetu ali na kakem področju: priznati, sprejeti nov nauk; filozofski, naravoslovni, verski nauk; nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje / razvojni nauk; nauk o… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uvidévnost — i ž (ẹ) 1. sposobnost koga, da kaj jasno spozna, dojame: duševni bolnik je brez prave uvidevnosti / uvidevnost za dokaze, razloge / narediti po svoji uvidevnosti 2. lastnost, značilnost uvidevnega človeka: hvaliti, poznati uvidevnost koga / biti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
